Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ponedeljek podala ostro opozorilo glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Po njenih besedah bi morebitni ameriški prevzem tega strateškega otoka v Arktičnem oceanu neizogibno privedel do konca severnoatlantskega zavezništva (Nato). Premierka je poudarila pomen suverenosti in stabilnosti znotraj zavezništva, ki temelji na spoštovanju meja držav članic. Izjave so se pojavile kot odziv na obnovljene razprave o ameriških interesih na Arktiki, kjer Grenlandija zavzema ključno geostrateško lego. Frederiksenova je s svojo izjavo utrdila stališče Danske, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršni koli poskusi spremembe njenega statusa brez privolitve Köbenhavna in Nuuka ogrozili temeljne varnostne strukture Zahoda. Gre za eno najostrejših diplomatskih opozoril v zadnjem obdobju, ki neposredno povezuje vprašanje ozemlja z obstojem najpomembnejše vojaške zveze na svetu.

Miklós Szánthó, generalni direktor Centra za temeljne pravice, je v svojem prispevku za ameriški portal Human Events zapisal, da je Madžarska postala 'zadnji branik zdrave pameti in nacionalne suverenosti'. Szánthó poudarja, da je v sodobnem svetu govoriti o miru skoraj tabu, s čimer se 'zdrava pamet' prelevi v revolucionarno dejanje, in jo postavlja v opozicijo k 'vojnemu hujskanju'.

Združene države Amerike so uradno zavrnile revidirane Mednarodne zdravstvene predpise (IHR) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Odločitev, ki so jo pozdravili zagovorniki ustavnosti in svobode, je motivirana s pomisleki glede nacionalne suverenosti in nadzora. Robert F. Kennedy mlajši je poudaril, da predlagane spremembe IHR-ja dajejo SZO preveč moči pri odločanju o odzivanju ZDA na pandemije, kar bi lahko ogrozilo samostojnost države.

Administracija Trumpa je ameriškim diplomatom po svetu prepovedala komentiranje poštenosti in integritete volitev v drugih državah. Državni sekretar ZDA Marco Rubio je izdal interni dopis, ki to določa, kar je v skladu s poudarkom Bele hiše na nacionalni suverenosti in je naletelo na kritike kot »odmik od demokracije«.

Italijanska vlada je izjavila, da so spremembe zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "nesprejemljive", saj bi omejevale nacionalno suverenost. Italija se upira novim pravilom WHO o ravnanju s pandemijami, pri čemer so omenjene omejitve suverenosti, cenzurni ukrepi in karantene. Članek obravnava vprašanje napada na suverenost in razloge za nasprotovanje Italije novim pandemskim predpisom WHO.

Narodni pokret Srbije je izrazil zaskrbljenost zaradi uvoza velikega števila tujih delavcev iz Gane in drugih afriških držav, pri čemer so poudarili, da se to dogaja brez vednosti javnosti in kakršnekoli razprave. Vprašali so tudi predsednika Aleksandra Vučića, kdo in kdaj je sprejel odločitev o masovnem uvozu delovne sile iz Gane.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem zadnjem javnem nagovoru zatrdil, da se je z letom 2025 končalo obdobje liberalnega svetovnega reda, ki ga po njegovem mnenju nadomešča doba narodov. Orban je v svojem govoru izpostavil ključne izzive, s katerimi se po njegovem mnenju spopadata Madžarska in celotna Evropa, pri čemer je poudarek dal predvsem vprašanjem energetske suverenosti, migracijam in gospodarskemu razvoju. Ob kritičnem pogledu na trenutno politiko Evropske unije je madžarski predsednik vlade ponovil svoje stališče glede razločevanja med politiko vojne in miru. V istem nastopu je izrazil odobravanje nad ameriškimi operacijami v Venezueli, hkrati pa je institucije v Bruslju ponovno obtožil neučinkovitosti. Njegove izjave nakazujejo na nadaljevanje strategije krepitve nacionalne suverenosti in odmikanja od skupnih evropskih liberalnih vrednot, kar utegne dodatno zaostriti odnose znotraj evropskega bloka.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v četrtek zvečer, 31. decembra 2025, uradno naznanila zaključek obsežnih vojaških manevrov z naslovom "Pravična misija 2025", ki so potekali v bližini Tajvana. Kljub razglasitvi konca operacij je tajvansko ministrstvo za obrambo opozorilo, da v njihovem območju odziva še vedno ostaja znatno število kitajskih vojaških letal in plovil. Tajvanske oborožene sile so zato prilagodile razporeditev svojih enot in ohranile ustrezne mehanizme pripravljenosti za zaščito nacionalne suverenosti. Taipei je ostro obsodil kitajsko ravnanje in ga označil za bojevito provokacijo, ki resno ogroža regionalno varnost in stabilnost v Tajvanski ožini. Današnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo s kitajskimi vajami s pravim strelivom dan prej. Tajvanska vojska je ob tem poudarila, da situacijo spremlja mirno, a odločno, ter da bo ohranila visoko stopnjo budnosti, dokler se kitajske sile popolnoma ne umaknejo iz strateško pomembnih voda in zračnega prostora v bližini otoka.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji. Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je v uradni izjavi poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla vsakršni prisotnosti tujih sil v državi. Njegov odziv je sledil zaostritvi razmer, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do pridržanja predsednika Nicolása Madura. Padrino López je morebitno tujo prisotnost označil za največjo žalitev, ki jo je država kdajkoli doživela. Kot ključna osebnost venezuelskega vojaškega aparata Padrino López ostaja zvest režimu in opozarja na kršitev nacionalne suverenosti. Njegove besede potrjujejo globoko politično in vojaško krizo v državi, kjer so napetosti med domačimi oblastmi in mednarodno skupnostjo dosegle vrhunec. Minister je v svojem nagovoru javnosti poudaril pomen nacionalne identitete in vojaške pripravljenosti na obrambo domovine pred zunanjimi pritiski.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.